Neplačila so ena največjih težav, s katerimi se soočajo samostojni podjetniki. Ne glede na to, kako skrbno načrtujete in se dogovarjate s stranko, se včasih zgodi, da kljub opravljenemu delu ne prejmete plačila. To lahko povzroči resne finančne težave, še posebej, če je neplačana faktura pomemben vir vašega prihodka. Kaj torej storiti v primeru, ko stranka ne poravna računa?
1. Preverite pogoje plačila
Preden se odločite za nadaljnje korake, preverite, ali so bili vsi dogovori glede plačila pravilno zabeleženi v pogodbi ali na izdanem računu. Včasih pride do nesporazuma glede roka plačila ali zneska. Preverite, ali ste navedli pravilne informacije na računu in ali ste račun poslali pravočasno.
2. Kontaktirajte stranko
Najprej je najbolje poskusiti z osebnim pristopom. Pošljite prijazen opomnik ali pa pokličite stranko. Morda gre za preprost nesporazum, pozabljivost ali pa ima stranka trenutno težave z likvidnostjo. Prijazen klic ali e-mail, v katerem stranki pojasnite, da plačilo še ni bilo izvedeno, je lahko dovolj za rešitev težave. Ponudite možnost plačilnega načrta, če gre za finančne težave na strani stranke.
3. Pisni opomin
Če prijazen opomnik ne prinese rezultatov, je smiselno poslati uradni pisni opomin. Ta mora vsebovati jasen rok, do kdaj pričakujete plačilo, ter opozorilo, da boste v nasprotnem primeru primorani sprejeti nadaljnje ukrepe. Pisni opomin je uraden dokument, ki lahko v morebitnem pravnem postopku služi kot dokaz o vaših poskusih reševanja problema.
4. Obresti in zamudni stroški
Če imate v pogodbi določeno, da se v primeru zamude zaračunavajo obresti, lahko to tudi uveljavite. Stranka, ki zavlačuje s plačilom, lahko s tem postane motivirana, da čim prej poravna dolg. Bodite pozorni, da obresti in zamudni stroški niso pretirani, saj to lahko negativno vpliva na odnos s stranko.
5. Izvensodno reševanje sporov
Če opomini in osebni stiki ne pomagajo, lahko poskusite z mediacijo ali arbitražo. To sta načina izvensodnega reševanja sporov, kjer neodvisna tretja oseba pomaga obema stranema doseči dogovor. Prednost teh postopkov je, da so hitrejši in cenejši kot sodni postopki, obenem pa ohranjajo boljše odnose med strankama.
6. Sodni postopek
Če vse zgoraj navedene metode ne uspejo, je zadnja možnost sprožitev sodnega postopka. V Sloveniji lahko manjše terjatve uveljavljate prek postopka izvršbe. Ta postopek se sproži z vložitvijo predloga na sodišče, ki lahko, če so izpolnjeni pogoji, izda sklep o izvršbi in prisili stranko k plačilu. Sodni postopek je sicer časovno in finančno bolj zahteven, vendar je pogosto zadnja možnost za pridobitev dolgov.
Kako poteka izvršba?
Izvršba je pravni postopek, s katerim upnik (tisti, ki mu dolžnik dolguje denar ali kakšno drugo obveznost) uveljavlja svojo terjatev in prisilno doseže plačilo dolga ali izpolnitev obveznosti. Postopek izvršbe poteka po naslednjih korakih:
Predlog za izvršbo Upnik začne postopek izvršbe tako, da pri sodišču vloži predlog za izvršbo. Ta predlog mora vsebovati podatke o upniku in dolžniku, pravno podlago za izvršbo, natančen znesek terjatve in način izvršbe. Predlog za izvršbo lahko upnik vloži tudi na podlagi verodostojne listine (npr. neplačan račun), kar omogoča hitrejši in cenejši postopek.
Sklep o izvršbi Ko sodišče prejme predlog za izvršbo, izda sklep, ki določa, na kakšen način bo izvršba potekala. Sklep se pošlje tako upniku kot dolžniku, dolžnik pa ima pravico vložiti ugovor.
Rok za ugovor dolžnika Dolžnik ima običajno 8 dni, da vloži ugovor. Če ugovor ni vložen ali je zavrnjen, postane sklep o izvršbi pravnomočen in sledi prisilna izterjava.
Izvršba na dolžnikovo premoženje Izvršba lahko poteka na več načinov, odvisno od dolžnikovega premoženja in upnikovega predloga (denarna sredstva, premičnine, nepremičnine, druge pravice).
Poplačilo dolga Sodišče izvede prisilno izterjavo in poplača dolg upniku.
Stroški postopka Stroške običajno krije dolžnik, vendar jih mora najprej založiti upnik. Če postopek uspe, dolžnik poleg dolga poravna tudi stroške postopka.
Preprečevanje neplačil v prihodnje
Najboljši način za soočanje z neplačili je preventiva. Priporočljivo je skleniti jasno in pisno pogodbo, ki natančno določa pogoje plačila in posledice v primeru zamude. Prav tako lahko zahtevate delno predplačilo ali redno spremljate stanje terjatev.
Zaključek
Neplačilo za opravljeno delo je za samostojnega podjetnika lahko stresna situacija, a s pravim pristopom in jasnimi ukrepi se lahko večino težav reši brez potrebe po sodišču. Ključno je hitro ukrepanje, doslednost pri opominjanju in skrb za preventivne ukrepe, da bi v prihodnje zmanjšali tveganje neplačil.